Pred nekaj leti sem delala v restavraciji kot pomočnica v kuhinji. Delo je bilo naporno, vroče in pogosto precej kaotično. Ena od stvari, ki so mi sprva šle rahlo na živce, so bile rokavice za enkratno uporabo. Zdelo se mi je, da so nepotrebne, saj sem si tako ali tako neprestano umivala roke. A sčasoma sem razumela, zakaj so rokavice za enkratno uporabo tako pomembne – ne le zaradi higiene, ampak tudi zaradi varnosti in učinkovitosti pri delu.

Najbolj sem jih začela ceniti pri pripravi mesa. Roke so zaradi rokavice za enkratno uporabo ostale čiste, prijem je bil boljši, pa tudi menjava nalog je bila enostavnejša – slečeš jih in greš na drugo delo, brez dolgotrajnega umivanja in razkuževanja. Zame je bila to majhna, a zelo praktična rešitev, ki mi je prihranila precej časa. Spomnim se sodelavca, ki nikoli ni maral rokavic, dokler si ni enkrat porezal prsta in moral zapustiti delovni prostor, ker je bilo nemogoče preprečiti kontaminacijo hrane.

Z leti sem ugotovila, da so rokavice za enkratno uporabo uporabne tudi doma. Uporabljam jih pri barvanju las, čiščenju kopalnice, pa tudi, ko urejam vrt ali menjavam pesek mojemu psu. Enostavno jih oblečeš, opraviš delo in odvržeš. Seveda pa se trudim, da jih ne uporabljam po nepotrebnem. Kupujem take rokavice za enkratno uporabo, ki so biorazgradljive ali narejene iz materialov, ki manj obremenjujejo okolje.

Danes me vedno znova preseneti, koliko ljudi jih še vedno uporablja brez razmisleka. Meni predstavljajo pripomoček, ki ga uporabim, ko ima res namen in smisel. Čeprav so za enkratno uporabo, lahko s pametno izbiro in zmerno uporabo poskrbimo, da niso del problema, ampak del rešitve. Včasih so majhne navade tiste, ki v praksi naredijo največjo razliko.

Zanimivo je, kako sem z leti razvila občutek, kdaj jih res potrebujem in kdaj ne. Ko na primer pečem piškote z otroki, jih ne uporabimo – vsi si umijemo roke in uživamo v občutku testa pod prsti. Ko pa čistim odtok ali uporabljam močnejša čistila, pa brez rokavice za enkratno uporabo ne gre. Gre za ravnovesje med udobjem, zdravjem in odgovornostjo.…