Z možem sva razmišljala, da bi nam prav prišla ena manjša vrtna uta, saj se nam je s časom nabralo že kar dosti vrtnega orodja. Sedaj imamo malo prostora za shranjevanje takšnih pripomočkov pod stopnicami.
Že nekajkrat sva dodajala poličke in pospravljala ta prostor, pa vedno težje najdemo kakšno stvar, ki jo potrebujeva. Naredila sva en sprehod okoli hiše in se kar hkrati oba odločila za isti prostor, kjer bo stala vrtna uta za vse naše vrtne pripomočke. Mož je izmeril prostor in velikost vrtne ute, kako je lahko velika. Razmišljala sva o dnu, ali bi naredili kar leseno podlago ali bi se odločili za kašen drugi material. Najbolje bi bila kar betonska plošča, vendar se je mož odločil za leseno konstrukcijo po tleh, saj si lahko en dan premislimo in nam bo bil tisti beton odveč. Tudi sama vrtna uta naj bi bila lesena, naredili pa bi poševno kovinsko streho, ki bi jo izkoristili za zbiranje deževnice. Takoj sem postala navdušena nad to uto, da sem komaj čakala, da se je lotimo postavljat.
Mož je naredil izmere in izračun, ter šel naročit les za izdelavo ute. Odločila sva se, da bova naredila eno večjo okno in vrata. Ker bo ta vrtna uta stala bolj ob robu parcele, se je še mož domislil, da bi podaljšali predprostor za uto ter postavili še manjšo letno kuhinjo. Ves teden je trajalo, da sva naredila še ostale načrte v uti, kje bo kakšna polička in kje bo kakšen obešalnik za orodje. Konec tedna so nam pripeljali les in mož je odhitel še kupit žeblje in vijake.
Takoj se je lotil sestavljanja ute. Vsak dan je nekaj naredil in tako je že po enem tednu stala mogočna vrtna uta na naši parceli. Uredila sva tudi notranjost in počasi pričela z zlaganjem orodja v novo uto. Ko je bilo vse nared, sva bila zelo ponosna, kako nama je uspelo narediti tako lepo uto, ki se je zlila z okolico.