Ena nova izkušnja je bila, ko sem naredil izpit za čoln

Že ko sem bil majhen sem si vedno želel s čolnom na morje. Moj dedek je imel čoln in večkrat me je vzel s seboj. Z njim mi je bilo najlepše. Vse vikende sem preživel pri njem. Ko sva šla s čolnom na morje, me je naučil voziti čoln in dodal, da bom izpit za čoln lahko šel delat, ko bom velik. Teh besede sem si zelo zapomnil. Vse kar mi je on povedal, sem si zapolnil. 

Bil je človek, ki se nikoli ni grdo obnašal, ali na koga zadiral. V življenju je prestal veliko, vedel je, kaj je težko življenje in zato je cenil lepo življenje, ki ga je lahko živel. On je naredil izpit za čoln, ko je bil zelo mlad. Takrat so bili drugi časi. Tako sva preživljala veliko časa skupaj, ker sem tako tudi jaz želel. Imel je več vnukov, samo tako nobeden ni bil povezan z njim kot sem bil jaz. Imel me je neizmerno rad, vse bi mi dal. Ko se je moral posloviti, mi je bilo najtežje. Izgubil sem osebo, ki sem jo imel najraje. Moja stara mama je takrat čoln prodala, ker ni vedela, da ga je on hotel podariti meni. Tudi to me je prizadelo, vendar kot otrok ne moreš nič. Nosil sem to željo v sebi, da naredim izpit za čoln dokler nisem odrastel. Vse bi dal, da bi imel tisti njegov čoln. 

Kupil sem si nov čoln in spet sem lahko šel na morje. Kar nekaj let je minilo, da sem spet plul po morju, ker sem bil takrat še premajhen za izpit za čoln, potem sem si moral čoln kupiti in leta so tekla. 

Sedaj, ko plujem po morju in imam izpit za čoln, se spominjam njega, spominjam se, kaj me je učil, kaj mi je pokazal, kajti tega znanja mi nihče ne more vzeti, ki mi ga je dal on.

Artroza kolena: s smučišča direktno v operacijsko dvorano

Oh, kakšna smola! Pa me ja ne bo artroza kolena prisilila, da smučarske sezone letos ne bom mogel preživeti na smučišču. Po poklicu sem učitelj smučanja, zato se celotno smučarsko sezono posvečam poučevanju smučarskih tehnik na snegu. Lahko bi rekli, da me najdete samo na belih strminah. Letošnje leto pa to žal ne bo mogoče, saj so bolečine v kolenu premočne. 

Še pred začetkom sezone sem namreč občutil močno bolečino v kolenu, kateri pa žal nisem namenil prevelike pozornosti, saj sem se zakopal v delo, ki mi je omogočilo, da sem bolečino vsaj nekoliko odmislil. Napaka! Prav to me bo namreč drago stalo, saj bom moral zimsko sezono po vsej verjetnosti zamenjati za okrevanje po operaciji. Bolečine so bile na neki točki prehude, zato sem moral obiskati zdravnika. Številna rentgenska slikanja so pokazala, da gre za obrabo sklepa in da je stanje precej resno. Zdravnik je omenil, da je artroza kolena v mojem primeru neizogibna. Čudno mi je, da se je to pojavilo ravno pri meni, saj naj bi bila artroza kolena težava starejše populacije. Vzrokov za artrozo je veliko, med najbolj pogoste spadajo:

  • Preveliko naprezanje pri športnih dejavnostih
  • Utrujajoče, težavno fizično delo
  • Vsakodnevna nepravilna drža
  • Slabša dedna zasnova naših sklepov

Da bi artroza kolena popolnoma izginila, zdravnik v mojem primeru vidi samo z operacijo. Sam sem namreč pred posvetom poskusil s številnimi alternativami. Od magnetne terapije ter mazanja kolena s številnimi zdravilnimi učinkovinami, do vaj, prilagojenih za odpravo artroze. Žal nobena od teh metod ni bila uspešna, zato je čas, da se soočim z dejstvom, da mi operacija ne uide. Premagati moram občutek krivde, da bolečini, ki me je vseskozi opozarjala, nisem dal prednosti pred vsem drugim. Upam lahko samo, da se po operaciji, artroza kolena ne bo več ponovila in bom naslednjo smučarsko sezono spet v objemu zasneženih strmin.

Srce mi ne dovoli prodati nepremičnine, ki je bila od mojih staršev

Pride čas v življenju, ko moraš narediti korak naprej, nekateri ga zmorejo, nekateri pa ne. Korak so lahko tudi nepremičnine staršev, ki jih več ne potrebujete. Kaj narediti z njimi? In ko vam srce ne dovoli, da bi jih prodali, pa čeprav bi vedeli, da bi lahko potem lepo naprej živeli in vam ne bi bilo potrebno gledati na vsak euro.

Ljudje smo si različni, za nekatere nepremičnine niso nič, tudi sami so se pripravljeni večkrat seliti, ker se na prostor ne navežejo. Nekateri pa skladiščijo vse kar imajo in imajo polno podstrešje neuporabnih svari, pa tudi, če vedo, da jih ne bodo uporabljali.

Sama sem prišla v dilemo, ko sem podedovala nepremičnine svojih staršev. Ljudje, ki so poznali situacijo so mi svetovali naj vse skupaj prodam in tako poskrbim zase in za svojo družino. Jaz pa  svojega doma nisem mogla niti pogledati nekaj časa, kaj šele vstopiti v njo in na koncu tudi prodati. Ko se je nekdo pogovarjal, da bi prodali, nisem mogla niti poslušati, preveč slabe vesti bi imela, če bi prodala staršev dom, saj sem vedela koliko truda so vložili v to. Po nekaj letih, ko sem enostavno videla, da nepremičnine res ne potrebujem, da enostavno propada, sem morala najti mir v sebi in se sama z seboj pogovoriti.

 To je bil moj najtežji dan v življenju, ko sem poklicala agencijo za nepremičnine in dala oglas, da hišo prodajam. Tisti dan nisem želela z nikomer govoriti, morala sem predelati in se zavedati, da sta bila pomembna onadva in da nepremičnine niso več isto, ko staršev več ni, oni so res v njih živeli in to je bilo vse. Priznam, da je čas zacelil rane, ko ni bilo niti staršev in nepremičnine več, ker sem jo prodala. Danes se zato še samo bolj zavedam kvalitete življenja in ga na polno živim.

Ko potrebuješ servis mobilnih telefonov, ker ti telefon neha delati

Meni je res čisto vseeno, kateri mobilni telefon imam, glavno, da mi dela. Nisem človek, ki bi mi bilo pomembno, da je moj telefon drag, dober, tehnologija me nikoli ni zanimala. Tokrat sem potrebovala servis mobilnih telefonov, ker mi je moj telefon kar na lepem nehal delati, enostavno sploh ne vem, kaj se je zgodilo. Nič ne bi rekla, če bi mi telefon padel na tla, ali bi mi padel v vodo, tako pa se od tega ni nič zgodilo. Tudi star ni bil, ker je bil še v garanciji.

Ker sem bila ravno na dopustu, pa me je to znerviralo, nujno sem potrebovala servis mobilnih telefonov, ker drugače nisem bila za domače dosegljiva in sigurno bi ji h skrbelo zame, ko me ne bi mogli dobiti. Tako sem iskala ta servis mobilnih telefon po vseh centrih, da bi le našla nekaj. Šele ko sem vprašala par ljudi, mi je eden znal povedati, da se en servis mobilnih telefonov nahaja v samem mestnem jedru. Končno sem prišla do njega in pustila tam telefon. Drugi dan so me vprašali, če mi je telefon padel v vodo, ker je moglo biti nekaj povezano z vodo. To se mi res ni zgodilo, potem pa sem se spomnila, da sem en dan pozabila telefon zunaj in ponoči je bila gosta megla. No, to pa je bilo tisto, zakaj je telefon meni nehal delati, tako mi je tudi razložil servis mobilnih telefonov. Kako sem bila jezna, da sem morala plačevati popravilo za to, ker naj bi bili telefoni odporni na vlago in vodo.

Očitno ni bilo tako z mojim telefonov, servis mobilnih telefonov, mi je telefon popravil, strošek je bil kar visok, bolj me je zmotilo to, da tega stroška na dopustu pač nisem pričakovala, še dobro da sem našla servis mobilnih telefonov, ker drugače ne vem, kaj bi naredila.

Za koriščenje bonov smo šli na kmečki turizem, kjer je bila domača hrana

Mojemu možu je čisto vseeno kam gremo, niti si nikoli pred počitnicami ne vzame časa, da bi kaj zanimivega našel, navadil se je, da za to vedno poskrbim jaz. Tokrat sem se odločila, da bomo šli na kmečki turizem, kjer je domača hrana in imajo domače živali. To ponudbo sem našla preko spleta in se mi je zdela zelo zanimiva. Ko sem jo povedala možu, se je seveda strinjal.

Bila je zelo ugodna ponudba in ker sem jaz hotela vnovčiti vse bone, smo imeli pri njih 5 nočitev z zajtrkom in večerjo. Tudi sama sem se malo bala, ali bo nam bo to odgovarjalo, saj je kar nekaj nočitev, ko pa smo se tja pripeljali, pa sem bila zelo vesela, ker je bilo prekrasno. Zunaj je bil bazen, igrala, lepa soba, domača hrana, prijaznost osebja, domače živali, ki si jih lahko nahranil. Tako smo preživeli prekrasnih 5 dni. Zjutraj , ko smo se prebudili, smo pozajtrkovali in potem šli na izlete, vrnili smo se ponavadi pred večerjo, njihova domača hrana je bila res dobra, tako okusno pripravljena, vsi smo radi jedli, tako mož, kot tudi otroci. 

Zvečer so otroci lahko šli z gospodarjem pogledat živali, dovolil jim je, da so živali hranili. Tako sta hčerki zelo uživali. Vsako jutro, ko so se prebudili, sta že skozi okno gledali, kje so živali. Midva pa sva se tudi imela zelo lepo, umirjeno, glavno, da je bila lepa okolica in da je bila dobra domača hrana, za vse drugo smo morali poskrbeti sami. Dnevi so hitro minili in že je bil tukaj 5 zadnji dan, ko smo šli domov. Ker so lastniki res prijazni, so nama dali košarico v kateri je bila njihova domača hrana, da bomo imeli nekaj malega za domov. Prekrasna gesta, vredna pohvale. 

 …

Meditacija mi je prinesla moj notranji mir

Spoznanje, da si živel v napačnem razmišljanju je lahko boleče. Sama sem bila razočarana nad določenimi dogodki, kar naenkrat se mi je sesul svet in občutek sem imela, da sem sama na svetu in da tako, kot sem sedaj živela ni bilo vredno. Lahko samo rečem, da me je rešila meditacija, nikoli si nisem mislila, da me bodo te stvari tako prizadele, pa so me. Dolgo sem se borila z mislijo, da ni nič, da zmorem, da si samo domišljam, a dokler nisem sama spremenila sovjega življenja, mi prav nihče ni mogel pomagati.

Začela sem z knjigami, ki so me hitro pripeljale do dejstev, da je v takšnih obdobjih meditacija lahko rešitev. To so bili čisti začetki, ko sem si morala prvo prebrati, kaj sploh meditacija je, potem sem morala prebrati, katere vrste meditacij obstaja, šele nato sem skušala ugotoviti, katera meditacija bi lahko bila zame dobra. Sama nad seboj nisem imela kontrole, potrebovala sem pomoč in tako šla na tečaj, ki me je rešil. 

Težko sem se odločila za ta korak, a sem ga potrebovala, ker nisem zmogla več, vrtela sem se na eni in isti točki, obkrožali so me napačni ljudje, obremenjevala sem se z stvarmi, ki so mi jemale energijo in tečaj mi je odprl oči, meditacija na katero sem šla je bila vredna vsega denarja, tam sem začela znova, ni mi bilo lahko. Priznam, da sem v tistem obdobju veliko jokala, danes gledam na to drugače, da je ta žalost morala ven, morala sem najti izpušni plin. Na tečaju sem se naučila kaj meditacija je, kako se izvaja in tako sem jo lahko izvajala sama doma. Danes sem boljše, našla sem notranji potrebni mir, ne spravi me iz tira vsaka malenkost. Danes vem zakaj živim in kaj so moje naloge, vse to pa mi je dala meditacija, ki me je tega naučila, naučila me je, da se imam rada. 

 …

Prestižni dragi stoli vam naredijo vašo jedilnico bogatejšo

Ker smo prenavljali stanovanje, nas je čakal kar velik strošek, tako sva z ženo mogla gledati, da sva celotno stanovanje opremila in prišla skozi z denarjem, tako sva se zavedala, da kopalnica mora biti narejena za več let, ravno tako kuhinja, stoli pa so že lahko slabši, ker jih je preprosto zamenjati, prav tako mizo, sedežne, postelje, to je bilo pohištvo, ki sva ga kupovala poceni, da sva le prišla skozi, da je stanovanje bilo opremljeno.

Leta so tekla in seveda poceni stoli niso dolgo zdržali, še tisto malo denarja, ko sva dala za njih je bilo preveč, kar malo sva bila razočarana, da so se tako hitro uničili. No, sedaj pa je bila druga zgodba, sedaj sva že bila pri denarju in tako sva se odločila, da pridejo na vrsto dražji in modernejši stoli, ker sva videla, kako skromno so prišli ti, ki sva jih imela sedaj. Prav kuhinjo so naredili bolj skromno, a bila je res lepa, tako sva šla gledat kakšni so stoli prav v salonu, ko sva kupila kuhinjo, da bi bili isti. 

Ko sva kupovala kuhinjo, sva jih že videla, a si jih nisva mogla privoščiti, sedaj pa je prišel čas za to in oba veva, da bodo ti stoli prišli najlepše. V salonu sva takoj videla, kako bodo ti stoli naredili piko na i, najini kuhinji in da bo to res lepo.

Ko so stoli prišli in sem jih zmontiral je naša kuhinja bila videti bistveno bogatejša, kot pa prej, to je sedaj bilo to, kar sva želela, res da so ti stoli za moje pojme predragi, a kaj moreš, takšne so cene, sedaj pa kupi ali pusti. No, potolažiš se z tem, da jih boš imel za dlje časa in se ne bodo uničili čez par let. Seveda pa so takšni stoli tako lepi, da jih enostavno čuvaš in lepo ravnaš z njimi. 

 …

Ploščice v letni kuhinji

Veš tisto, ko se zavedaš, da se lahko malo poigraš sam in kaj ustvariš, tako sem se jaz odločil, da bom sam položil ploščice v letni kuhinji in tako naredil moj mozaik. Vedno smo si želeli imeti letno kuhinjo in sedaj je prišel čas, da si jo naredimo.

Prišel sem iz službe in sedaj bom doma 2 meseca, tako bom lahko naredil marsikaj, definitivno pa sem se odločil, da bom naredil letno kuhinjo, ki si jo že tako dolgo želim, da kdaj povabim prijatelje, da kaj spečemo in kaj spijemo. Imel sem veliko prijateljev in ko sem rekel, da bom delal letno kuhinjo, so mi prišli pomagat. Eden je bil mojster za nekaj, drugi za drugo, jaz pa za ploščice, no nisem bil ravno mojster, a ker so bili zraven prijatelji, ki so znali polagati ploščice, sem jih lahko vprašal, kako in kaj naj delam. 

Imel sem v mislih, da želim, da moja letna kuhinja izgleda kamnita, no to je prineslo za sabo to, katere ploščice sem moral kupiti, takšne, da so izgledale kot kamen. Že ko sem jih videl ,sem vedel, da bo letna kuhinja izgledala fantastično in komaj sem čakal, da začnem ustvarjati svoj mozaik, temu jaz tako rečem, ker sem se lahko prepustil. Tako ne bi mogel delati, če bi ploščice polagal v hiši, tukaj pa je bila tudi dovoljena kakšna napaka, tako da sem se tega lotil čisto sproščeno in na koncu mi je uspelo narediti res lep izgled, takšne kamnit. 

Ko je bila letna kuhinja narejena, pa je seveda padla otvoritvena zabava, za vse, ki so mi kakorkoli pomagali. Sam sem občudoval ploščice, ki sem jih položil po celi letni kuhinji, tudi drugi so rekli, da je letna kuhinja res lepa in da se vidi ,da sem vložil veliko truda v same ploščice, da je izpadla takšna kot je.

Vreme nam je pokazala kamera Pokljuka je bila obsijana z soncem

Življenje se hitro spreminja, danes nam je že vse bolj dostopno, kot nam je bilo včasih. Sama ko takole premišljujem, sem kar hvaležna za čase, ko nismo imeli vse tako dosegljivo, saj smo tako le bolj doživeli stvari in bili bolj neučakani, danes pa nam na primer vreme pokaže kamera Pokljuka in tako vemo, kakšno vreme je trenutno. Kje so tisti časi, so si čakal ,da vidiš prvič en kraj, da si čakal ta čas, danes vse vidimo povsod, vsi nam vse povedo, vreme nas ne more več presenetiti, ker smo na tekočem. Kako prijetno je bilo takrat, ko smo na pohodu videli ,da se bližajo oblaki in točno smo vedeli, koliko časa še imamo, da nas ne dobi dež.

Mi smo tokrat šli v hribe in kamera Pokljuka nam je vse pokazala. Prvič sem šla v te kraje, seveda sem šla gledat kamera Pokljuka, ker sem imela to možnost preko spleta, tako sem približno vedela, kaj me časka. Vseeno je lepo doživetje a današnji čas mi manjka ta negotovost, ta adrenalin, ki ga danes več ni. Tudi sama bi bila veliko bolj neučakana, če ne bi prej pogledala kamera Pokljuka in tako sem vedela, kako ti kraji izgledajo.

Šli smo zjutraj še predenj smo šli sem hitro šla na spet preverit vreme, kamera Pokljuka je pokazala, kako se kraj prebuja v lep sončen dan. Bila sem potolažena, ker sem vedela, da gremo proti lepemu vremenu. Kaj hočeš lepšega, kot to, da veš da te čaka lepo vreme. Danes sem preživela lep sončen dan. Ko smo prišli domov, sem bila že tako navajena, da sem šla gledat kamera Pokljuka tako iz navade in videla sem ta lepi gorski večer, tako da ga res nisem videla v živo, videla pa sem ga preko spleta, saj mi je to omogočila kamera Pokljuka. No, svet je razvit in izkoristite to.

Praline, ki jih obožuje delat moj mož

Kuharske oddaje včasih nekoga vzpodbudijo, da kakšno hrano pripravi prvič, tako je moj mož prvič naredil praline, ker je gledal oddajo, kjer so delali čokoladne. On drugače ne kuha redno, le kdaj pa kdaj naredi pašto za kosilo ali večerjo, tukaj pa se tudi konča. Včasih si res želim, da b moj mož dal malo več veselja v kuhinji, vendar potem, ko dobi to željo, me hitro mine, ker kuhinjo pusti, kot da bi v njo padla bomba. 

Tokrat se je spravil delat čokoladne praline z marcipanom, ker jih obožuje in je videl po televiziji, da to sploh ni težko narediti. Sam je šel po sestavine v trgovino in izdelovanje sladice se je začelo. Vse lepo in prav, če ni malo čuval na čistočo, jaz se moram kar umakniti, ker drugače postanem živčna. 

Ko je prvič naredil praline, moram reči, da so bili prav dobri, uspeli so mu, tako sedaj vedno, ko pridejo napovedani obiski naredi praline, postal je že pravi strokovnjak za čokoladne praline z marcipanom. Tako je kuhinja še vedno v večini časa moja, občasno pa se on odloči narediti praline ali pa pašto. Jaz sem se na to navadila in prav zato pašte po navadi ne delam, ker vem, da ko ne bom imela časa, da naredim kosilo, bo on naredil pašto, za obiske pa praline z marcipanom.

Sama se pohecam in po navadi, ko me nekdo vpraša, če moj mož kuha, enostavno rečem, da sem srečna, da kuha kavo, pašto in pripravi praline. T oje zame dovolj, ker lahko bi imela moža, ki ne bi znal čisto nič ali pa ne bi želel kuhati. Tako sem v kuhinji šefica jaz, včasih pa on zavlada in takrat zadišijo praline po hiši in jaz jih z veseljem čakam, da se skupaj posladkamo, lahko rečem, da je postal pravi mojster za to sladico.